Od leta 2019 do 2023 je bila povprečna letna stopnja rasti proizvodne zmogljivosti PVC 1,95 %, proizvodna zmogljivost pa se je povečala z 25,08 milijona ton leta 2019 na 27,92 milijona ton leta 2023. Pred letom 2021 je bila odvisnost od uvoza vedno okoli 4 %, predvsem zaradi nizkih cen tujih virov in težav pri zamenjavi nekaterih visokokakovostnih izdelkov.

V treh letih 2021–2023 se je proizvodna zmogljivost PVC-ja povečala, hkrati pa se je hitro povečal tudi uvoz, saj je na nekatere tuje naprave vplivala višja sila, kar je vplivalo na dobavo, cena pa ni imela očitne konkurenčne prednosti, odvisnost od uvoza pa se je zmanjšala na manj kot 2 %. Hkrati se je kitajski izvozni trg PVC-ja od leta 2021 hitro širil, zaradi cenovne prednosti pa so mu dajale prednost Indija, jugovzhodna Azija in druge države, izvoz PVC pa je imel vse večji vpliv na domači trg. Hitro naraščajoča zmogljivost etilenskega materiala predstavlja velik delež, kar zaostruje konkurenco med kalcijevim karbidom in etilenskimi procesnimi izdelki. Z vidika regionalne porazdelitve novih proizvodnih zmogljivosti so bile nove proizvodne zmogljivosti v letu 2023 večinoma skoncentrirane v Shandongu in Južni Kitajski.

Letna proizvodna zmogljivost leta 2023 je bila glede na diferenciacijo procesa večinoma skoncentrirana v podjetjih s kalcijevim karbidom, kar predstavlja 75,13 % nacionalne proizvodne zmogljivosti, saj ima Kitajska več premoga in manj nafte, premog pa je večinoma razporejen v severozahodni regiji, severozahod pa se zanaša na bogate vire premoga in kalcijevega karbida, podjetja pa imajo večinoma integrirane podporne objekte, zato je proizvodna zmogljivost PVC v severozahodni regiji relativno velika. Severna Kitajska, vzhodna Kitajska in južna Kitajska so v zadnjih letih zaradi obale, priročnega prevoza ter uvoza in prevoza surovin ustvarile predvsem proizvodne zmogljivosti etilena.

Z regionalnega vidika je severozahodna regija še vedno na prvem mestu s 13,78 milijona ton proizvodnih zmogljivosti. Glede na regionalne spremembe je Južna Kitajska dodala 800.000 ton, da bi zapolnila vrzel v lokalnem povpraševanju, na podlagi tega se je prenos virov iz Severne Kitajske v tržni delež Južne Kitajske zmanjšal, Severna Kitajska je dodala le 400.000 ton opreme, druge regije pa nimajo novih zmogljivosti. Na splošno se bodo leta 2023 proizvodne zmogljivosti povečale le na Južni Kitajski, Severni Kitajski in Severozahodni Kitajski, zlasti na Južni Kitajski, kjer bo povečanje proizvodnih zmogljivosti imelo večji vpliv. Nove zmogljivosti v letu 2024 bodo predvsem na Vzhodni Kitajski.

V obdobju 2019–2023 se je zmogljivost kitajske industrije PVC še naprej širila, kar je posledica letnega povečanja proizvodnje v zadnjih letih, domača proizvodna zmogljivost PVC pa se je še naprej širila, v petih letih 2019–2023 pa se je zmogljivost povečala za 2,84 milijona ton.

Zaradi sprememb v kitajski centralizirani širitvi zmogljivosti ter vzorcev ponudbe in povpraševanja v tujini, pomorskega prevoza in drugih dejavnikov ter kazalnikov se kitajski uvoz nenehno zmanjšuje, odvisnost od uvoza pa naj bi se do leta 2023 znižala na 1,74 %. Dolgoročno se bo s povečanjem domače ponudbe in optimizacijo kakovosti izdelkov prihodnja vrzel v domači ponudbi postopoma zmanjševala.