Po podatkih Generalne carinske uprave je kitajski uvoz žvepla oktobra 2023 znašal 997.300 ton, kar je 32,70 % več kot prejšnji mesec in 49,14 % več kot v enakem obdobju lani. Od januarja do oktobra je kitajski skupni uvoz žvepla dosegel 7.460.900 ton, kar je 12,20 % več kot v enakem obdobju lani. Glede na pozitivne rezultate, pridobljene v prvih treh četrtletjih, in dobre podatke o uvozu oktobra je bil kitajski skupni uvoz žvepla do oktobra letos le za 186.400 ton manjši od skupnega uvoza v celotnem lanskem letu. Glede na preostala dva meseca podatkov bo skupni kitajski uvoz žvepla letos večji kot lani in naj bi dosegel raven iz let 2020 in 2021.

Kot je prikazano na zgornji sliki, je kitajski mesečni uvoz žvepla v preostalih šestih mesecih, razen v februarju, marcu, aprilu in juniju letos, pokazal različno stopnjo rasti v primerjavi z enakim obdobjem v preteklih dveh letih. Zlasti po drugem četrtletju si je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti glavne industrije fosfatnih gnojil v nižji fazi proizvodnje opomogla in nekaj časa delovala na relativno visoki ravni, izboljšanje povpraševanja pa je spodbudilo trgovalno vzdušje na trgu in tudi povečalo zaupanje industrije, da počaka na trg, zato bodo podatki o uvozu žvepla v ustreznih mesecih pokazali relativno dobro uspešnost.

Z vidika uvoznih trgovinskih partneric je bil oktobra 2023 skupni obseg uvoza žvepla na Kitajsko, ki je bila v preteklosti glavni vir uvoza žvepla, le 303.200 ton, kar je 38,30 % manj kot prejšnji mesec in je predstavljalo le 30,10 % obsega uvoza v oktobru. ZAE so edina država na Bližnjem vzhodu, ki se po podatkih o uvozu med trgovinskimi partnericami uvršča na tretje mesto. Kanada je bila na vrhu seznama z 209.600 tonami, kar predstavlja 21,01 % kitajskega uvoza žvepla v oktobru. Na drugem mestu je Kazahstan s 150.500 tonami, kar predstavlja 15,09 % kitajskega uvoza žvepla v oktobru; Združeni arabski emirati, Južna Koreja in Japonska so se uvrstili od tretjega do petega mesta.

Na lestvici skupnega uvoza žvepla na Kitajsko po trgovinskih partnericah od januarja do oktobra letos so med prvimi tremi še vedno le ena država na Bližnjem vzhodu, in sicer Združeni arabski emirati. Na vrhu seznama je Kanada, od koder je Kitajska uvozila 1,127 milijona ton žvepla, kar predstavlja 15,11 % skupnega uvoza žvepla na Kitajsko od januarja do oktobra; na drugem mestu je Južna Koreja, ki je uvozila 972.700 ton, kar predstavlja 13,04 % skupnega uvoza žvepla na Kitajsko od januarja do oktobra. Pravzaprav je bil vzorec zmanjševanja števila virov z Bližnjega vzhoda v deležu uvoženega žvepla na Kitajsko zelo očiten že lani, saj je od odprtja povpraševanja Indonezije njena sposobnost sprejemanja dragih virov absorbirala nekaj bližnjevzhodnih virov, poleg tega pa so domači trgovci zaradi splošno visoke cene žvepla na Bližnjem vzhodu opustili prejšnji impulzivni relativno racionalen odnos do trga. Nenehna rast domačega obsega pa je pomemben razlog za zmanjšanje uvoza žvepla z Bližnjega vzhoda na Kitajsko.

Dosedanji podatki Longhong Information kažejo, da je obseg uvoza žvepla v pristaniščih v novembru znašal približno 550–650.000 ton (predvsem zaradi velike količine trdnih prispevkov v južna pristanišča), zato ocena izračunava, da ima skupni uvoz žvepla na Kitajsko od januarja do novembra 2023 veliko verjetnost, da bo presegel 8 milijonov ton, tudi če bo domači uvoz žvepla decembra letos v bistvu enak kot decembra 2022. Pričakuje se, da se bo skupni uvoz žvepla na Kitajsko leta 2023 približal ali celo presegel 8,5 milijona ton, zato se pričakuje, da bo letos v kontekstu znatnega domačega povečanja količina uvoženih virov dosegla raven iz leta 2020, za leto 2021 pa bomo morda želeli počakati in videti.