Po podatkih Generalne carinske uprave je kitajski uvoz žvepla oktobra 2023 znašal 997.300 ton, kar je 32,70 % več kot prejšnji mesec in 49,14 % več kot v enakem obdobju lani; Od januarja do oktobra je kumulativni kitajski uvoz žvepla dosegel 7.460.900 ton, kar je 12,20 % več kot leto prej. Glede na dobre prednosti, nabrane v prvih treh četrtletjih, in moč oktobrskih podatkov o uvozu je bil kumulativni kitajski uvoz žvepla od oktobra letos le 186.400 ton manjši od skupnega uvoza v celem letu lani. Glede na dva meseca preostalih podatkov bo skupni kitajski uvoz žvepla letos večji kot lani in naj bi dosegel raven iz let 2020 in 2021.

Kot je prikazano na zgornji sliki, razen februarja, marca, aprila in junija letos, je mesečni uvoz žvepla s Kitajske v preostalih šestih mesecih pokazal različne stopnje rasti v primerjavi z istim obdobjem v zadnjih dveh letih. Zlasti po drugem četrtletju si je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti glavne industrije fosfatnih gnojil na nižji stopnji opomogla in je nekaj časa delovala na razmeroma visoki ravni, izboljšanje na strani povpraševanja pa je spodbudilo vzdušje trgovanja na trgu in povečalo tudi zaupanje. industrije čakati na trg, zato bodo imeli podatki o uvozu žvepla v zadevnih mesecih razmeroma dobre rezultate.

Z vidika uvoznih trgovinskih partnerjev je bil oktobra 2023, kot glavni vir kitajskega uvoza žvepla v preteklosti, skupni obseg uvoza le 303.200 ton, kar je bilo 38,30 % manj kot prejšnji mesec in je predstavljalo le 30,10 % obseg uvoza v oktobru. ZAE so edina država na Bližnjem vzhodu, ki je na tretjem mestu po podatkih o uvozu glede na trgovinske partnerje. Kanada je bila na vrhu seznama z 209.600 tonami, kar predstavlja 21,01 % kitajskega uvoza žvepla v oktobru. Na drugem mestu je Kazahstan s 150.500 tonami, kar predstavlja 15,09 % kitajskega uvoza žvepla v oktobru; Od tretjega do petega mesta so Združeni arabski emirati, Južna Koreja in Japonska.

Na lestvici kumulativnega kitajskega uvoza žvepla po trgovinskih partnericah od letošnjega januarja do oktobra je prva trojica še vedno le ena država Bližnjega vzhoda, to so Združeni arabski emirati. Na vrhu seznama je Kanada, iz katere je Kitajska uvozila 1,127 milijona ton žvepla, kar predstavlja 15,11 % skupnega kitajskega uvoza žvepla od januarja do oktobra; Drugič, Južna Koreja je uvozila 972.700 ton, kar predstavlja 13,04 % kumulativnega kitajskega uvoza žvepla od januarja do oktobra. Dejansko je bil v deležu uvoženega žvepla na Kitajskem vzorec zmanjšanja števila virov z Bližnjega vzhoda zelo očiten že lani, odkar se je odprlo povpraševanje Indonezije, njena sposobnost sprejemanja dragih virov je absorbiral nekatere bližnjevzhodne vire, poleg splošne visoke cene žvepla na Bližnjem vzhodu pa so domači trgovci opustili prejšnji impulziven razmeroma racionalen odnos do trga. In stalna rast domačega obsega je pomemben razlog za zmanjšanje uvoza žvepla z Bližnjega vzhoda na Kitajskem.

Do zdaj podatki Longhong Information kažejo, da je obseg pristaniških virov domačega uvoza žvepla v novembru približno 550–650.000 ton (predvsem zaradi velike količine trdnih prihodov v južnih pristaniščih), tako da ocena izračuna, da je celotno kitajsko žveplo uvoz od januarja do novembra 2023 ima veliko možnosti, da preseže 8 milijonov ton, tudi če bo domači uvoz žvepla decembra letos v bistvu enak kot decembra 2022. Leta 2023 naj bi se skupni kitajski uvoz žvepla približal ali celo presegel 8,5 milijonov ton, zato naj bi letos v okviru znatnega domačega povečanja tudi količina uvoženih virov dosegla raven iz leta 2020, 2021, morda želimo počakati in videti.